Profesor Claudel je že na začetku umestil aktualno problematiko v dialektični okvir prehajanja stare ekonomije v novo, ki rezultira s tako imenovano globalno ekonomijo, ter ob tem poudaril, da pravzaprav ni jasnih meja med eno drugo in tretjo obliko, saj v življenju vse tri na nek način že sobivajo v večini podjetij. Razlike pa se več ali manj kažejo v tem, kaj ima prioriteto oz. kaj prevladuje. Za stare ekonomije je namreč značilno managiranje (planiranje, organiziranje in kontroliranje poslovanja), za nove pa vodenje oz. predvsem delo z ljudmi. V stari ekonomiji so ključne direktive, mobilizacija in izvrševanje nalog ter vrednote, kot so rast in dobiček, osebne kariere, stabilnost in trajanje. Organizacija podjetja je izredno strukturirana, razvejana, več nivojska. Za nove ekonomije so značilne inovacije, sprožanje idej (tudi od spodaj navzgor), delitev dela, delo v nestalnih timih in hitrost. Odločanje je hitro in podrejeno predvsem trgu. Organizacija podjetja je sploščena, s čim manj vodilnimi in vodstvenimi ravnmi in z večjo (samo)iniciativnostjo zaposlenih. Nova ekonomija je v bistvu odgovor na staro, sinteza obeh pa je globalna ekonomija, ki postavlja v ospredje vitalnost, prepoznavnost, pooblaščanje ter iz tega izhajajoče vrednote kot so spoštovanje človeka, vztrajnost, splošna zaposljivost ljudi.

Tako za vse nove kot tudi za globalno ekonomijo, je ključnega pomena vodenje in delo z ljudmi, ki pa pripelje do nujnosti (s)poznavanja bistva vsakega človeka. To je temeljna borba za obstoj, na osnovi katere je nastala nova teorija imenovana Projekt za življenje. Slednja izhaja iz tega, da smo že v osnovi sicer sebični, pa vendarle naravnani drug na drugega, da čutimo z drugimi ljudmi, skrbimo zanje, nanje prenašamo svojo energijo, vitalnost. Iz tega se je v nadaljevanju oblikovala tudi nova paradigma, po kateri je temelj vodenja črpanje učinkovitosti iz ti. V.Q. ( Vitality Quotinet), oziroma kvocienta vitalnosti. To pa je pozitivna izraba stresa, dobra fizična kondicija, veliko pozitivne energije, ipd, kar dober voditelj s pravo mero prenaša na svoje sodelavce. »VQ sam po sebi, kajpada ne zadostuje. Sodobni voditelji namreč potrebujejo tudi močan karakter, sposobnost empatije, visok inteligenčni in tudi emocionalni kvocient,« je med drugim opozoril prof. Paul Claudel.

Sobotno srečanje udeležencev Poslovne akademije ACH se je končalo ob 16. uri z zanimivo delavnico, ki je ob podanih teoretičnih podlagah, dala dobro izhodišče predvsem za  razmislek in ukrepanje pri vsakdanjem delu z ljudmi.